Kako vpliva pilates na delovanje možganov?

Z vadbo do živahnejšega uma

To, da je pilates odličen za telo, je znano. Da pa vpliva na nevroplastičnost naših možganov, pa verjetno malo manj. 

Nevroplastičnost možganov

Plastičnost oziroma nevroplastičnost je vseživljenjska zmožnost možganov, da na podlagi novih izkušenj prerazporejajo živčne poti. Ko se učimo, pridobivamo novo znanje. Z izkušnjami in urjenjem novih spretnosti pridobivamo nove zmožnosti. Nevroplastičnost je torej sposobnost možganov, da se z učenjem spreminjajo.*

Včasih je veljalo, da možgani po določeni starosti še samo pešajo, vendar so najnovejše raziskave pokazale, da se celo lahko življenje učimo in s tem spreminjamo nevronske povezave, gradimo sive celice in ustvarjamo nove nevrološke poti.

Z vadbo vplivamo ne samo na telo, temveč tudi na naše možgane. Nevroplastičnost nam kaže, da je vadba pilatesa več kot le skrb za zdravo telo in trud za lepo izvedenimi gibi. 

Pilates lahko damo na seznam aktivnosti, ki skrbijo za ustvarjanje živahnega uma.

Pozornost, ki jo med vadbo usmerjate na gibanje, je hrana za živčni sistem. Radovednost in učenje novih gibov aktivirajo nove nevrološke aktivnosti. Senzorični živčni impulzi plavajo kot ribe na tista področja, kjer leži naša pozornost. In znotraj enega treninga pilatesa, to lahko pomeni za cel ocean kinestetičnega “plavanja” in ponovnega ožičenja možganov.

To pomeni, da se naši možgani prebudijo in aktivno sodelujejo pri gibanju, da nam bo naslednjič lažje in da bo telo motorične funkcije izpeljalo lepše in predvsem lahkotnejše. 

Med vadbo skozi opazovanje telesa, s spreminjanjem položajev in raziskovanjem svojih zmožnosti spodbujamo fizično in umsko spretnost. Kadar vadimo nove položaje in nove gibe, se opazujemo in osredotočamo, poskušamo in morda ne uspemo, se ponovno popravimo in poskusimo znova. S tem postopkom izboljšamo dojemanje gibov in funkcijo, saj telo odkrije učinkovitejše možnosti, za katere prej ni vedelo, da jih zna ali ima. Skozi to logiko je pilates dober ne samo zaradi izvajanja vaj, temveč tudi ker skozi vadbo raziskujemo in prilagajamo nevronske poti, da bi ustvarili nove možnosti za telo. 

Na kak način sta povezana gibanje in nevroplastičnost? 

Preko fascij in živčnega sistema telesa. Fascija je včasih veljala za mišično ovojnico, ki skrbi za to, da ostanejo mišice in notranji organi na svojem mestu. To pojmovanje je zelo podcenjeno, saj sedaj odkrivajo, da je fascija mnogo več kot le mišični ovoj. Je izjemno oživčena in se prilagaja glede na impulze, ki jih sprejema. Na mestu, kjer je potrebna dodatna opora se odebeli, tam, kjer ni potrebe, da se napne, se sprosti. 

Fascija povezuje celotno telo. Od prstov na nogah vse do čela, od prstov na rokah v boke in proti vratu. Je nekakšna mreža živcev, ki nenehno skrbi, da je telo v optimalni poziciji glede na svojo lego. 

Živčni sistem (ter možgani) in mišice ter fascije so medsebojno prepleteni. Tako kot možgani pošiljajo signale za gibanje v mišice, tako tudi fascije (mišice) odgovarjajo in s tem spreminjajo strukturo možganov. Fascija je desetkrat bolj oživčena kot mišica, zato kadar delamo gibe nezavedno ali nezainteresirano, s tem omejujemo komunikacijo čutnega sistema s centralnim živčnim sistemom. Na ta način zlahka pridelamo poškodbe. 

Vendar, kadar leži naša pozornost na gibanju in se zavedamo vsakega giba posebej, izboljšujemo kinestezijo in propriocepcijo, s čimer izboljšujemo funkcijo gibanja skozi čas in zmanjšujemo verjetnost poškodb.**

Naslednjič, ko se znajdete na pilatesu, pozabite na dan, ki je za vami, na obveznosti, ki so pred vami in se osredotočile samo na svoje telo. Opazujte dihanje, povežite ga z gibanjem in v sebi začutite različne dele telesa, kako se skladno povezujejo v simfonijo gibanja. 

Le z zavedanjem med vadbo gradite nove nevrološke poti in izboljšujete zdravje svojih možganov. 

Izberite najprimernejši pilates zase in poskrbite za svoje možgančke <3

VIRI:
* http://www.sinapsa.org/rm/poljudno.php?id=1
** Functional Anatomy of the Pilates Core by Evan Osar and Marylee Bussard